Domov Kontakt
     
   
 
   
predstavitev
koncerti/aktualno
RitemDaBit
VKK
kontakti
zgodovina
fotogalerije
multimedia
vaje/nastopi
 
 
Aktualno
 
Vpisano: sobota, 21.04.07 ob 14:29 - 7591 vpogledov
Tekmovalni vikend v Rivi del Garda

Že januarja po uspešnem novoletnem koncertu smo začeli vadit Suite of old american dances, izbirno skladbo za tekmovanje Flicorno doro, ki smo se ga prejšnji vikend udeležili že drugič. Pred dvema letoma smo v 1. težavnostni kategoriji osvojili 3.mesto, letos pa smo se prijavili v kategorijo superiore. Že pri izbirni skladbi smo kaj hitro ugotovili, da tokrat ne bo šlo zlahka. Komad je bil obsežnejši  (npr. flavte smo imele tokrat 8 strani, pred dvemi leti le 4), tehnično in ritmično tudi dosti zahtevnejši. Po prvem branju mi komad ni bil kaj pretirano všeč, kasneje pa mi je še kako prirasel k srcu. Si ga še vedno prepevam. :) Čez kak slab mesec smo dobili tudi obvezno skladbo Il cantico. Že prvič mi je bil komad izredno všeč, pa tudi kasneje, le tričrtani As, ponavadi kot dolge vezane celinke, mi je stalno povzročal glavobole... Tudi soli za flavto so fenomenalni – kaj šele za oboo in angleški rog. Sicer je komad precej težek za intonacijo, s katero imamo ponavadi največ preglavic. Pa tud pisan je tako, da se praktično vse in vsak sliši, da si napak enostavno ne moreš privoščiti. Napisan je sicer za simfonični pihalni orkester, da smo se spet morali izdatno okrepiti s substituti. Drugače enostavno ne bi šlo... kontrabas, harfa, kontrabas klarinet, alt klarinet, angleški rog, fagot... Skladatelj si je tokrat privoščil...

Tako smo pridno vadili – ob ponedeljkih in četrtkih, ob sredah še dodatno s sekcijskimi vajami. Pred tremi tedni smo cel vikend vadili tudi na Debelem Rtiču, kjer sta skladbi vedno bolje zveneli. Škoda le, da nismo pred tekmovanjem tudi kje nastopili. Sicer bi bilo s polno zasedbo in vsemi dodatnimi inštrumenti težko izvedli, bi bilo pa najverjetneje bolje kot nič. Dobro, po toči je vsak lahko pameten...

Odhod v Italijo v soboto ob petih zjutraj. Poleg avtobusa krene tudi kombi, eden zjutraj skupaj z nami busovci, drugi ponoči na nedeljo. Prispemo v Gardaland. Zame je bilo to že četrto doživetje tega zabaviščnega parka, ki me tokrat ni kaj dosti navdušilo. Še dobro, da je bila družba fenomenalna... :) Smo se kot po navadi na veliko smejali in jedli sladoled. :) U, še zanimiva prigoda, na Atlantidi so Nejcu vsi kovanci v šusu popadali iz žepa direktno v vodo. :)

Popoldne krenemo proti Rivi. Po urci vožnje prispemo v Nago, mestece nekaj kilometrov pred Rivo, v naš hotel. Večerja. Veliko pašte. :) Zvečer naj bi imeli še vajo, ki pa je potem nenadoma odpadla – najbrž zaradi premajhnega prostora... Razumljivo.

Z Nino, mojo cimro sva šle vseeno vadit... Vsaj malo. Sicer dobiva potem dosti trkov na vrata – kot zgleda so najine sosede visoke frekvence dosti motile... No ja, če imaš glavobol, to definitivno ni najbolj humano poslušat... Pa so najbrž svoje naredile tudi glavo-tresajoče se adrenalinske vožnje: preveč Blue tornadov in prostih padov... :) Ob bazenu smo se še pogovarjali in potem Mitja, bum, hlače dol in v bazen. V mrzel bazen! In ni bil edini. Bojda so se kasneje še štirje kopali. Ko smo drugi že spali.

Zjutraj se navsezgodaj zbudimo, hitro na zajtrk in na vajo v Rivo ob osmih. Prvič je zbrana vsa zasedba in na vaji tekmovalni skladbi prav lepo zazvenita. Dobre volje končamo vajo, nazaj v Nago na kosilo, še kratek sprehod do razgleda na impresivno Gardsko jezero in odhod proti tekmovalni dvorani. Razpakiramo stvari in že imamo ogrevalno vajo pod šotorom, kjer je vse šumelo, za povrh v ozadju na sejmu še trobentač na ves glas preizkuša instrument. Grr. Nato pot po požarnih stopnicah (blazno nevarno v visokih petah) v dvorano, kjer smo se uglasili. Hja. Bolje rečeno – smo se skušali. Ker je bilo vroče, je bila to bolj kot ne misija nemogoče.

Še zadnji napotki dirigenta, že pot v drugo dvorano. V vrste in na oder. Polna dvorana!!! Organizator že predstavlja žirijo. Vidim prof. Moesenbichlerja, ki nam je lani dirigiral v Schladmingu. Tokrat je bil predsednik štiričlanske žirije. In že ko hodim na odru, opazim nekaj malo stolov in pultov v prvi vrsti. Manjkata dva. Prinesejo stola, nato še dva zložljiva pulta. Se nabašemo v prvo vrsto in igramo eden pri drugem. Sama sem se počutila zelo utesnjeno in čisto nič fajn. Mateja enostavno sploh ni imela dovolj prostora, da bi svobodno se gibala in igrala. Jejjej. Nas prekinejo sredi ogrevalne skladbe, ker naj bi že prekoračili dve minuti. In komaj nehamo, dirigent že da vzmah za Il cantico. V bodoče bi si želela mogoče malo več časa med komadi in stavki, da v normalnem in neživčnem tempu pripraviš note in nepanično zajameš zrak. Hornov prvi ton je bil, hmm, ne najboljši, pa si rečeš, začetek slab, konec dober. No ja. Bi se dalo diskutirat... Odigramo Il cantico. Meni se je zdelo kar dobro, le prave energije ni in ni bilo na odru. Vmes so mi sicer na tla še note padle. Seveda, tona not na zložljivem pultu in blazen veter s klime v dvorani. Ubijalska kombinacija. Še suita. Ki ni bila sproščena. Škoda. Smo jo igrali že ulala bolje.

Odhod z odra in že smo na poti na večerjo. Vsi si kar malo oddahnemo. Aljoša ni videt kaj pretirano zadovoljen. Sama sem vesela, da je konec, saj mi tekmovanja niso kaj dosti ljuba. Raje igram na koncertih. Če pa gledam s strani vaj in pridobljenega znanja tekom priprav, so tekmovanja dobrodošla. Po slastni večerji z busom krenemo proti domu, kombi z dirigentom in predsednikom na čelu pa počaka rezultate. S prof. Mihelčičem se na busu pogovarjava o izvedbi. Pravim, da pričakujem okoli 80 pik. In pride. Kristinin sms. Malo pred enajsto. Smo šesti ali sedmi. 73,33 točk. Ne morem verjet. Prvi vtis: katastrofa. Sporočim še drugim. Na busu zavlada v trenutku mračna tišina. Pa kaj bi zdaj jokali, bomo pa drugič boljši!

Malo čez drugo uro zjutraj prispemo na Vevče, razpakiramo in spat domov. Kljub ne najboljšemu rezultatu oz. oceni dobro je bil cel projekt dobra šola za v naprej. Rabimo nove, dobro glasbeno podkovane člane – predvsem klarinetiste, saksofoniste, trobentače, sami pa moramo še več vadit in se drugič na tekmovalni dan skoncentrirati samo in izključno na tistih nekaj minut na odru pred žirijo. Vseeno je bil ta vikend zame nepozaben in še kako lep. :) Hvala vseem, enim še posebej, pa saj najbrž se vam vsaj malo sanja, kateri ste to! :)



Avtor: Špela Baznik, flavtistka
Vir: Orkester.si

VABILO NA TRADICIONALNI BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT PPO VEVČE 16. 11. 2008
WYWOP 2008 24. 08. 2008
GOSTOVANJE V ČRNI GORI - PODGORICA IN BUDVA 08. 08. 2008
VABILO NA KONCERT FILMSKE GLASBE 17. 05. 2008
PUSTOVANJE S PPO VEVČE 21. 02. 2008
VABILO NA KONCERT PAPIRNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA VEVČE 26. 11. 2007
OFF 2007 V IZOLI 20. 09. 2007
WYWOP 2007 18. 08. 2007
KONCERT PPO VEVČE 01. 06. 2007
TEKMOVALNI VIKEND V RIVI DEL GARDA 21. 04. 2007
Nazaj |1||2||3||4||5||6||7||8|... |5 od 8| Naprej