Domov Kontakt
     
   
 
   
predstavitev
koncerti/aktualno
RitemDaBit
VKK
kontakti
zgodovina
fotogalerije
multimedia
vaje/nastopi
 
 
Aktualno
 
Vpisano: torek, 27.03.07 ob 12:07 - 7721 vpogledov
Vikend na Debelem rtiču - intenzivne vaje PPO Vevče (24., 25.marec 2007)

Se mi zdi, da je moje življenje kot igranje klavirja. V njem uživaš, kljub temu, da (tehnična) izvedba ni lahka oz se moraš zanjo potruditi. Desna roka (pri meni je zaenkrat desna bolj pomembna, saj sem tako imenovana desničarka) pri meni predstavlja študij, leva roka pa orkester. Iz klavirja lahko izvabiš popolne melodije, če uporabljaš obe roki. Zatorej lahko rečem, da brez orkestra ne bi mogla več tako lepo živeti. Res smo postali že prava velika družina. Slednje sem znova ugotovila ta vikend na Debelem rtiču, kjer smo imeli intenzivne vaje pred prihajajočim tekmovanjem v Italiji. In kako smo se imeli?

Ni bilo kar tako „v easy“. Skupne vaje smo imeli dvakrat dnevno, po nekaj ur, tako da smo se morali kar vzrdžljivo potruditi, jaz še posebej s pihanjem v oboo oz. v jeziček. Zaradi nenavajenosti ustnic na toliko igranja so me kar malce bolele oz. sem proti koncu vaje začela že kar malo stiskati, kar je verjetno malo slabo vplivalo na intonacijo. Sicer imam občutek, da se ni kaj dosti slišalo, glede na to, da nas je bilo v relativno majhnem prostoru vseh skupaj, ki smo igrali v orkestru, vključno s substituti – kakšne „eksotične“ instrumente smo imeli =), toliko, da smo vsi skupaj igrali tako glasno, da je zvok valoval in se odbijal v prostoru 100/uro sem ter tja, kar pomeni, da še sama sebe skoraj da nisem slišala. No, verjetno je dirigent slišal =). Po pravici povedano, mi je na trenutke od vseh frekvenc kar razbijalo v glavi. Je bilo kar prijetno za ušesa, ko smo končali Il Cantico. Zvok je odmeval še nekaj sekund po zadnjem tonu – prav posebno stanje olajšanja se mi je zdelo takrat. Torej, vadili smo res ko „ubrisani“ =) in se zaradi tega veliko naučili. Tako zelo smo bili notri v skladbah, da smo si čez dan nezavedno mrmrali določene dele, ki smo jih še posebej vadili.

Na tem mestu lahko omenim moja dva kolega =)) oboista. Kere dušice =). To sta bila namreč že znani poseben Vasko in prijetna Katja, ki sem jo na novo spoznala. Igrala je prvo oboo in to prav lepo (z akademijo verjetno to ni tako težko=). Res je bilo lepo poslušati sole oboe. Še lepše pa je bilo poslušati solo dua prve oboe in angleškega roga, ki ga je igral Vasko. Kok lepo sta zaigrala!! Zdelo se mi je kot da se glasbeno „pogovarjata“(ali celo kaj več), saj sta se tudi gibala skupno, en z drugim. Vaskov solo me je pa tut totalno raznežil. Ampak je pa malce “utrgan-a”(nič negativnega, sicer glede na splošne razmere v družbi) tale, sedaj že kar naša koruza =). Da ne omenjam, da je navadno na vajo zamudil, enkrat je prišel celo v pižami =)). Sicer sem od substitutov izvedela tudi kar nekaj koristnih informacij za boljše igranje. Ja, zelo koristno je sodelovati s takšnimi asi, še posebej sedaj, ko še spoznavam način igranja oboe.

Naj opišem še malo „ne-orkestrskega” dela tega vikenda, tako imenovani prosti čas, ki je bil morda še bolj zanimiv, tudi zelo koristen, saj se mi zdi, da če smo „privatno“ bolj povezani med seboj oz se bolje osebno poznamo, tudi bolj harmonično (mišljeno kot skladno) igramo. Skratka, nadvse so mi bili všeč sprehodi ob morju!! Med drugim smo tudi ugotovili zakaj se Debelemu rtIČU ne reče rt =). Pogled na morje in primorski zrak pa sta naredila svoje =). Nabrala sem tudi nekaj čudovitih školjk in en čisto črn kamen.

Zgodila pa se je tudi ena nevšečnost, ki sicer ob odlični družbi ni niti malo pokvarila naše dobre volje, morda celo nasprotno. TamAri je namreč mobilni telefon kot pink-ponk žogica skočil v hladno morje. Mobilnik je padel sprva na tla, se odbil, razdelil na tri dele in skok v vodo – se potopil. Špela in Ivan sta se potrudila in z malo spretnosti (glede na globino tamkajšnjega delčka morja) spravila sim-kartico iz vode in s tem rešila spomisnko vrednost telefonskih številk.

Na sporedu so bile tudi družabne igre. Najbolj zanimiva se mi je zdela Jungle speed. Kok nora spominska (med drugim) igra s kartami! Eno izmed daljših iger sem tudi jaz zmagala =)). Malce sem probala tudi pikado, tudi igra 1,1-5,5 5,5-2,2 2,2-11,11(po možnosti številka ni obstajala =) je bila zabavna. Nekateri so igrali tudi tarok, redki gledali televizijo ali pa se sprehajali po okoliških poteh Primorja.

Če pa opišem še malo „podlage“ našega druženja; bungalov, kjer smo prebivali, je bil del mladinskega zdravilišča. Okolica je bila polna primorskih trt. Če omenim še malo „plastičnosti“; hrana je bila sprejemljiva, z avtobusom smo bili pa tudi zelo hitro na cilju, saj je vožnja minila kot bi mignil.

Če na minimalno povzamem cel vikend, sem domov prišla z veliko novih izkušenj, spoznanj. Gledano iz celotnega orkestra pa se mi zdi, da smo bogatejši za vedenje – kako izgledajo skladbe v celoti, za boljšo tehnično sposobnost vsakega posameznika in za potrditev, da smo člani ene fajn družbe glasbenikov, zaradi česar mi je bilo morda kar malce hudo zapustiti tisti kraj, ki mi bo verjetno za zmeraj ostal v lepem spominu.



Avtor: Nina Lopič, (II.) oboistka
Vir: Orkester.si

VIKEND NA DEBELEM RTIČU - INTENZIVNE VAJE PPO VEVČE (24., 25.MARE 27. 03. 2007
NOVE FOTOGRAFIJE 04. 01. 2007
MARTINOVANJE V BELI KRAJINI 17. 12. 2006
100 – LETNICA GRADSKE GLAZBE TRSAT 17. 12. 2006
REVIJA LJUBLJANSKIH PIHALNIH ORKESTROV 17. 12. 2006
VABILO NA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PPO VEVČE 27. 11. 2006
FORUM ČLANOV PPO VEVČE 16. 11. 2006
VABILO NA NASTOP 07. 11. 2006
DIRIGENT PPO VEVČE 15. 09. 2006
DAN ODPRTIH VRAT 08. 09. 2006
Nazaj |1||2||3||4||5||6||7||8|... |6 od 8| Naprej